20. avgust - 18. september 2022
Sodelovali so:
Milojka Drobne, Miro Rismondo, Jurij Kalan, Zvonka T Simčič, Mojca Senegačnik, Alja Piry, Mateja Kavčič, Mihaela Ciuha,
Za srce mo in duo Blaž Grm in Žiga Murko
Dela na razstavi Hiša na hribu 2022 odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo povsem različni načini uporabe naravnih materialov v umetniških delih, kar pa jih hkrati tudi združuje. Njihova angažiranost in večplastnost v umetniških praksah kaže na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta, hkrati pa skozi sublimizacijo nagovarjajo k lepemu. Letošnja razstava se je pričela v soboto, 20. 8. 2022 ob 19.30 z otvoritveno prireditvijo ob mežnariji pri cerkvi sv. Marjete v Žlebah, sta se nam v kulturnem programu predstavili glasbeni zasedbi Za srce mo in duet Žiga Murko + Blaž Grm. GLASBENA SKUPINA “ZA SRCE MO”.
Projekt Hiša na hribu smo razdelili v dva dela: Hiša na hribu razstava Hiša na hribu rezidenca. Tradicionalno je glavna razstava umeščena v prostore ob mežnariji pri cerkvi sv. Marjete v Žlebah. Vizualne postavitve zanjo in performanse na otvoritvi bodo prispevali Milojka Drobne, Jurij Kalan in Miro Rismondo, sodelujeta pa tudi umetnici Zvonka T Simčič in Mojca Senegačnik, ki celotno razstavo tudi koordinirata.
Milojka Drobne s telesnimi dotiki v glino prenaša svoje misli in vizijo, ki jo ima o tem materialu in o njegovi končni formi. Ročno oblikovanje gline, ki ga umetnica uporablja pri snovanju kipov, je po tehnični plati podobno oblikovanju glinenih izdelkov v starih časih, v antiki ali še prej. V njena dela je vloženega veliko truda, vizije in ljubezni, izdelana pa so z namenom, da bi človeka spremljala v njegovem življenju.
Jurij Kalan: Osrednja tema slikarstva Jurija Kalana je figura. Pri Kalanu ne gre niti za realizem niti za klasično karikaturo, ampak za njej podobno izražanje značaja naslikane osebe, njenega čustvovanja in odzivanja na situacijo, v katero jo je postavil. Je mojstrski figuralik, po občutju soroden nemškim slikarjem nove stvarnosti.
Miro Rismondo: Njegov osnovni poklic, ljubezen in bolezen je kuhanje. V kuhinji si je tudi izoblikoval umetniške sposobnosti najprej v maslenih skulpturah, nekaj malega v zelenjavno-sadnem carvingu, dokler ni odkril ledu.
Delo letošnjih rezidenčnih umetnic Mateje Kavčič, Alje Piry in Mihaele Ciuha je "Veliko gnezdo", ki ga lahko obiščete v sadovnjaku domačije, med glavnim poslopjem in sušilnico za sadje. Umetnice so v delu poudarjale druženje (stari običaji) in povezovanje s skupnostjo vasi, saj so se pletenju lahko pridružili tudi obiskovalci domačije. Uporabile so material, ki je ostal od zelenega odreza pomladi tako na domačiji kot tudi na sosednjih kmetijah.
Na Belem boste lahko spoznali tudi projekt Smoties - Human Cities, ki se predstavlja z razstavo "Smoties. Majhni kraji. Velike ideje." v organizaciji Urbanističnega inštituta RS. Na Topolu, pri cerkvi sv. Katarine, na Belem in na sv. Marjeti pa bodo obiskovalce že tradicionalno pričakale Potovke, projekt potujoče umetnosti v kozarcih, namenjene neposrednemu stiku ljudi z umeniškimi deli. Potovke so naša sodobna interpretacija sporočila nekdanjih “potovk”, žensk, ki so zaradi trgovanja s pridelki popotovale iz odročnih vasi v mesta in nazaj in ljudem prenašale novice in zgodbe.
Hiša na hribu s pomočjo sodelujočih umetnikov ustvarja Potovke, ki jih lahko sodobni popotnik po poteh v Polhograjcih ponese iz enega v drugi kraj in tako se umetniško sporočilo spontano širi novim ljudem in novim zgodbam naproti.
20. avgust - 19. september 2021
Sodelovali so:
+Franc Cegnar (SLO), Zvonka T Simčič (SLO), Mojca Senegačnik (SLO), Aleksandra Saška Gruden (SLO), Keiko Miyazaki (JAP/SLO), Andreja Džakušič (SLO), Miran Pešič (SLO), Oliver Pilić (SLO), Maria Mastola (FIN), Marloes van Son(NIZ), Dana Neilson (CAN), Mikka Korento (FIN), Jyrkki Nissinen (FIN), Jussi Pyky (FIN), Pekko Rinkinen (FIN), Juha Hilpas(FIN), Farbod Fakharzadeh (IR), Tuomo Savolainen (FIN), Ernst Truly (USA), Andrea Coyotzi Borja (MEX), Mladen Bilić (HR/SLO), Ervin Potočnik (SLO), Mihaela Ciuha (SLO), Vesna Bukovec (SLO), Metka Zupanič (SLO), Lada Cerar (SLO), Monika Plamen (SLO), Lado Vidmar (SLO), Damjana Brumec (SLO), Peter Gaber (SLO), Andreja Eržen (SLO), Mira Narobe (SLO), Irina Goruppi (ITA), Jože Bartolj (SLO), Svetlana Jakimovski (SLO) , Mojca Zlokarnik (SLO), Alenka Spacal (SLO), Neža Hana Cijuha Šnajder (SLO), Milena Omerzu (SLO), Emina Djukić (SLO), Gregor Rozman (SLO), Sabina Spanjol (SLO),
študentje Pedagoške fakultete v Mariboru, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Petre Varl: Karen Erdelji, Inja Ferlež, Tjaša Gamser, Tija Harc, Katarina Justinek, Petra Knez, Valerija Kogovšek, Nika Kostevek, Maša Krajnc, Barbara Marn, Rea Preksavec, Laura Pukel, Hana Rajnar, Doris Simonič Milović, Maja Tratnik, Špela Vučko, Brigita Špital
študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani, oddelka likovna vzgoja pod Mentorstvom Zore Stančič: Vita Čepič, Ana Kolšek, Izabela Klemenitina Tominšek, Tanja Železnik, Kristina Filipčič, Maja Bobnar, Neža Jakofčoč, Anamarija Založnik, Hockhkraut Vanesa, Tjaša Morela
učenci OŠ Preska pod mentorstvom Nike Berčič Terčon: Lara Jemc, Emanuela Valant, Tija Krek, Lara Krelj, Ajla Večerović, Žan Luka Bukovec, Klementina Zavšek
delo so prispevali tudi številni otroci iz okolja
Hiša na hribu je del projekta V NAROČJU kulturne in naravne dediščine, ki ga drugo leto izvaja Zavod CCC skupaj s partnerji (Javni zavod Sotočje Medvode, BB BIO.Si, domačija Pr’ Lenart).
Predstavi se skupnostno umetniško delo : MIZA.
Beseda MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas – množico ljudi, in zloga ZA, ki pomeni, da smo skupaj za nečim; pa tudi da smo za nekaj; da smo za stvar. Torej je izraz MIZA simbol, ki označuje predmet/objekt, za katerim se zbirajo najrazličnejše skupine in večje ali manjše skupnosti.
V našem primeru smo se umetniki podali na skupno ustvarjanje z zavedanjem, da je pot lahko tudi tvegana. Kajti zavedamo se, da živimo v času, ko se kakršnakoli partnerstva zelo hitro razhajajo, saj čas ni naklonjen poglabljanju, temveč vsiljuje podivjane efekte in hitrost, ki razgrajuje in ne povezuje. MI pa smo ZA udejanjanje sočutnega sožitja občutljivih posameznikov.
