Zavod CCC, Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja

Novice

NEWS

HIŠA NA HRIBU 2022

Objavljeno: 20. Sep 2022


Letos je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu, umetniški projekt, ki bazira v želji povezovati sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine.


Hiša na hribu je že tradicionalna prireditev, ki se dogaja ob koncu poletja, je skupnostno umetniško delo, ki izhaja iz umetniških praks povezovanja sodobne vizualne umetnosti z okoljem kulturne in naravne dediščine in ga Zavod CCC razvija osmo leto. Lokacijsko se nahaja na področju Polhograjskih dolomitov. Glavni razstavni prizorišči sta pri Sv. Marjeti v vasi Žlebe in Domačija Pr'Lenart v vasi Belo, ter podlokacija na Sv. Katarini na Topolu. Vse tri točke so med seboj povezane z lepo peš potjo.

Vodilo našega projekta letos je, posvečanje različnim vidikom upodabljanja in obravnavanja narave skozi perspektivo umetnosti. Umetniki v svojih praksah angažirano naslavljajo odnos človeka do naravnega okolja, ali se izražajo preko naravnega materiala.

Ne moremo zanikati, da je bila prav narava večna inspiracija pri ustvarjanju kulture in umetnosti, saj sta le-ti nenehno povzemali njene oblike, strukture in načine delovanja. Odnos človeka do naravnega okolja pa je bil vselej dvoličen: na eni strani skrajno tekmovalen, saj si
je želel človek naravo podrejati in jo kontrolirati, hkrati pa tudi simbiotičen, saj jo je vselej dojemal s prav posebnim občudovanjem in strahospoštovanjem. Enako velja tudi za sedanji čas. Razstava postavlja različne zorne kote, od pomembnosti zgodovine do subjektivno-sentimentalne misli v njej, pa vse do ozaveščanja prevelikega vpliva človeka na svoje okolje ter grobega poseganja vanjo. Že sam prostor, ki ni bela kocka galerije prinaša svojevrsten izziv in vzpodbuja
angažiranost v dvogovor narave in človeka.

Dela na razstavi Hiša na hribu 2022 odražajo globoko navezanost in povezanost sodelujočih umetnikov z vsem zemeljskim, o čemer v veliki meri pričajo povsem različni načini uporabe naravnih materialov v umetniških delih, kar pa jih hkrati tudi združuje. Njihova angažiranost in
večplastnost v umetniških praksah kaže na človekovo odvisnost od narave in na okoljske tegobe sodobnega sveta, hkrati pa skozi sublimizacijo nagovarjajo k lepemu.

Projekt Hiša na hribu smo razdelili v dva dela:
Hiša na hribu razstava
Hiša na hribu rezidenca

V skednju pri Sv. Marjeti bosta združeni deli Jurija Kalana in Milojke Drobne. Oba umetnika delata v tradicionalnih tehnikah, Jurij Kalan - oljno slikarstvo na platno ali les ter starodavno ustvarjanje iz gline iz strani Milojke Drobne.
Osrednja tema slikarstva Jurija Kalana je figura. Pri Kalanu ne gre niti za realizem niti za klasično karikaturo, ampak za njej podobno izražanje značaja naslikane osebe, njenega čustvovanja in odzivanja na situacijo, v katero jo je postavil. Je mojstrski figuralik, po občutju soroden nemškim slikarjem nove stvarnosti (Beckmann, Dix, Grosz). Njegove figure in portreti so groteskni, nikoli pa žaljivi. V lesen skedenj bomo postavili reliefne portrete.
Milojka Drobne pa z lastno voljo na material glina prenaša svoje misli in vizijo, ki jo ima o tem materialu in o njegovi končni formi. Ročno oblikovanje gline, ki ga umetnica uporablja pri snovanju kipov, je po tehnični plati podobno oblikovanju glinenih izdelkov v starih časih, v antiki ali še prej. V njena dela je vloženega veliko truda, vizije in ljubezni, izdelana pa so z namenom, da bi človeka spremljala v njegovem življenju. Spominjajo na okrasne, votivne ali religiozne predmete. Umetnine
so unikatne, kljub temu, da so si videti podobne, pa so zelo raznolike. Pri tem uporablja glino različnih barv, predmeti so različne velikosti, pri čemer v posamezne vgradi tudi druge materiale, med drugim žico, žeblje ipd. Postavitev v prostoru »marješkega« skednja pride toliko bolj do izraza, ker je postavljena na lesena tla, deloma tudi na zemljo (zunaj prostora). Njene skulpture naseljujejo prostor kot odlagališče praoblik, v katere se naseli in nalaga tišina, kot koprena minljivoti. Skozi
intimnost strukturiranja površin in oblik kipov ustvarja spiritualno ravnovesje in vzbuja željo po zvoku, ki bi zapolnil prostor praznine (tišine). Z naseljeno tišino ozavesti minljivost bivanja in stanja
duha.
Delo obeh avtorjev bo združeno v medsebojno komunikacijo, istočasno avtorja strmita po tem, da se vanj vključujejo tudi obiskovalci. Se umetniških del dotikajo, jih božajo, prestavljajo. Na dan otvoritve bo skladno s postavitvijo izveden tudi performans.

Na razstavi na Belem, kjer sama Domačija Pr'Lenart, ena najstarejših lepo prenovljenih domačij na tem območju že vrsto let prireja raznotere dogodke, tudi kulturne, nudi veliko raznolikost prostorov za umeščanje sodobnih umetniških artefaktov.
Umetnice (Mateja Kavčič, Mihaela Ciuha, Alja Piry) bodo v času rezidence pletle veliko gnezdo, predvidoma zadaj v starem sadovnjaku. S tem bomo izpostavili druženje (stari običaji) in povezovanje s skupnostjo vasi, saj se bodo pletenju lahko pridružili tudi obiskovalci domačije.
Uporabile bodo material, ki je ostal od zelenega odreza pomladi tako na domačiji kot tudi na sosednjih kmetijah.
Umetnice bodo eksperimentirale z naravnimi materiali, ki so na voljo na kmetiji in njeni bližini, veje, trave, zemlja... in jih spreminjati v nove vsebinske pripovedi in vizualne podobe. Vsaka od umetnic se bo ukvarjala tudi s svojo tekočo produkcijo, saj Domačija Pr'Lenart na Belem
kot rezidenca nudi vsakemu umetniku prepotreben umik iz vrveža sodobnega sveta, umiritev in kontemplacijo.